Bila je pustna sobota ko se je zgodil trenutek, ki je za vedno spremenil življenja prenekaterih posameznikov, še posebej njegovih družinskih članov. Prave resnice verjetno ne bomo nikoli izvedeli, vem le, da mi je trenutek vzel dobrega prijatelja in znanca. Sam sem ga poznal predvsem kot hokejista, ki je vedno rad in s srcem igral v hokej. Udeležil se je domala vseh ligaških tekmovanj in turnirjev. Vedno je bil pripravljen priskočiti na pomoč. Pogrešal ga bom in prav zaradi tega smo se odločili organizirati turnir v čast tragično preminulem prijatelju. Ekipe so se z veseljem nesebično odzvale na povabilo in tako smo uspeli organizirati 1. memorial v spomin Sebastjanu. Memorial pa je bila tudi priložnost, da smo se s soigralci na igrišču od prijatelja poslovili na način, ki nam je bil skupen. Turnir je potekal v povsem prijateljskem vzdušju, kjer je bil rezultat potisnjen v ozadje. Rdeča nit je bil za vedno izgubljeni prijatelj in dres, ki je visel nad zapisnikarsko mizo. Novi dres, ki ga Sebastjan ni nikoli dočakal, na njem pa je bila natisnjena številka 13. Prav slednje je tistim bolj vraževernim naježilo kožo, soigralcem pa je bil dres kot njegova podoba in prenekateri pogled se je ustavil prav na njem. I. Memorial v spomin na Sebastjana je popolnoma uspel. Dogodek pa je bil morda tudi priložnost za soočenje z dejstvom o minljivosti življenja. Prav slednje je doletelo Sebastjana. Vsem nam, ki smo ga poznali bo fant zagotovo ostal v lepem spominu, prav zato si želimo ohraniti tradicijo in se nanj spomniti vsako leto posebej.

Sebastjanu v spomin