Ekipa spletnega portala www.inlinehokej.com sej je na svetovno prvenstvo odpravila na povsem lastno pest. Nismo niti zahtevali, niti pričakovali sodelovanja s krovno organizacijo, zato smo na samem prizorišču imeli tudi nekaj težav s pridobitvijo novinarskih akreditacij. Šef PRESS centra nam je pojasnil, da so bile vse nacionalne zveze obveščene o režimu akreditiranja in prav zveze bi morale zainteresirane novinarje o tem obvestit. Kot sem dejal, informacija do nas ni prišla in sami smo se nato morali pogajati za omenjene akreditacije, ki smo jih na koncu vseeno dobili.

 Naše delo je bilo tokrat usmerjeno predvsem v avdio in video prenose tekem naše izbrane vrste. Prvi dan je zaradi izpada WiFi interneta prenos tekme z Avstrijo odpadel. Drugi dan smo tekmo s Švedsko prenašali, vendar le zvočno, saj tehnično še nismo bili pripravljeni na video prenos. Vse preostale tekme pa so bile v Sloveniji tudi videne in nemalo število gledalcev je novost zelo dobro sprejelo. Resda kvaliteta slike ni bila na najvišjem nivoju, a vseeno se je dogajanje v Areni Samsung dalo spremljati, slika pa je bila dodatno podkrepljena še s komentarjem. Navijačem, igralcem in njihovim sorodnikom se je vse skupaj zdelo perfektno, saj si nihče ni predstavljal, da bi bilo kaj podobnega možno speljati v tako kratkem času, idilo pa zmoti le odnos IZS. Odgovorni se do projekta niso opredelili. Četudi smo si kar nekajkrat izmenjavali besede, iz njihovih ust ni bilo slišati podpore projektu, pa čeprav gre za promocijo športa, ki ga vodijo. Navijačem je vodstvo delilo promocijske majice z napisom Slovenija in zadaj Beware of the lynx, kar je sicer pohvalna poteza, vendar članom ekipe ni bila majica niti ponujena. Saj ne gre tukaj za gmotno darilo, gre za (ne) potezo, ki  ponižuje naše trdo delo, ki ga opravljamo na lastne stroške.

 Veliko smo se družili s člani avstrijske reprezentance, ki so bili zelo presenečeni nad našim delom. Povabili so nas tudi na večerjo in kaj hitro smo sklenili prijateljski dogovor, da za njih posnamemo vse preostale tekme, kar smo z veseljem tudi storili in jim še pred koncem prvenstva izročili vse DVDje. Tudi eden finskih novinarjev, ki je na tem prvenstvu deloval bolj kot statistik, si ne predstavlja, da bi iz Finske nekdo prišel in naredil kaj podobnega. Sam je skozi celotno prvenstvo deloval sam. Računal je statistiko vseh tekem, ki jo vodstvo finske reprezentance kasneje uporabi za taktično pripravo svoje ekipe ter pisal članke za nekatere finske medije. Večina reprezentanc na tem svetovnem prvenstvu sploh ni imela novinarjev. Večinoma so po odigranih tekmah kar preko mobilnikov sporočali izide in poteke tekem, le redki pa so se tudi pojavili v PRESS centru.

 Na lanskem svetovnem prvenstvu sem ravno tako deloval na lastne stroške. Tedaj smo imeli z zvezo nekakšen dogovor, da bi se kasneje dogovorili za povračilo vsaj dela stroškov, na kar sam nisem kaj posebej računal, jezi pa to, da me po vsem, kar sem zgoraj navedel ljudje iz zveze prezirajo, morda pa se mi za hrbtom celo posmehujejo, saj tudi sam priznam, da sem bil nekoliko naiven, seveda vse v dobro InLine hokeja. Naj povem še, da je bila po uspehu naše izbrane vrste lani v Nemčiji organizirana pogostitev v njihovo čast. Sprejem je bil organiziran v Lukovici, kamor pa sam nisem bil povabljen. Le nekaj minut pred sprejemom me je klical predsednik in se mi opravičeval, da so me pomotoma izpustili iz seznama povabljenih. Tedaj sem mu verjel, če pa se sedaj ozrem nazaj, pa se mi na obraz prikrade cinični nasmešek, vsekakor pa si mislim svoje.

POJASNILO

Od septembra pa do nekje konca meseca aprila sem bil na položaju predstavnika za stike z javnostmi in sem položaj tudi prostovoljno zapustil, saj nisem več prenesel očitkov s strani predsednika InLine zveze Slovenije g. Urbanije. Povsem jasno je, da predsedniki strmijo k idealu, da od svojih ''podrejenih'' zahtevajo maksimum, da skrbijo za finance inštitucije, ki jo vodijo itd., vendar pa je povsem jasno tudi, da se doreče kaj kdo dela, kaj se od njega pričakuje, kakšni so končni cilji. Sam s strani odgovornih na IZS nisem dobil jasnih navodil oz. kaj se od mene pričakuje. Jasno mi je bilo, da pač delam vse, kar je v moji moči za promocijo InLine hokeja nasploh. Sledili je kar veliko člankov na spletnih portalih (Siol, ljnovice.com, rtvslo.si) ter v tiskanem športnem časopisu Ekipa. Po dolgotrajnem naporu pa mi je uspelo, da sem se z novinarko Dela dogovoril tudi za intervju, ki je bil objavljen na celi strani omenjenega časnika. Finance so bile z moje strani sekundarnega pomena, saj sem prvič za plačilo rekel šele na seji IO odbora dne 20.2.2008, kjer pa je bil zahtevani znesek tudi sprejet. Zapisnik seje si lahko ogledate na sledečem naslovu: http://www.inline.si/inline-zveza-slovenije-novice-inline-zveze-slovenije-zapisnik-seje-izvrsnega-odbora-io.html . Po končnem izračunu sem deloval za okoli 75,00€ mesečno, kar je razvidno iz zapisnika. Znesek je bil očitno prevelik za IZS ali natančneje za g. Urbanijo in ta me z neutemeljenimi očitki prisilil v odstop iz položaja. Vseh podrobnosti ne bom navajal, saj dopuščam možnost, da bi zaradi svoje trmaste glave kakšno stvar narobe predstavil, v grobem pa mi je bilo očitano, da sem delal slabo, da se mojega dela ne vidi in da je še najslabše to, da se InLine hokej ne pojavlja denimo na Pop TV ali nacionalni televiziji.

 Še danes sem prepričan, da je bila poteza z moje strani pravilna. Moti me le to, da se na mojem položaju ni znašel nihče drug, ki bi nadaljeval moje delo ali celo izboljšal raven medijske prisotnosti InLine hokeja. To kriči iz mene zato, ker sem tudi sam vodja enega od klubov, ki si želi medijske pozornosti, saj bi s tem po mojem mnenju lažje prišel do sponzorskega denarja, ki je ob stroških večjih kot 2000€ letno (samo za tekmovanja znotraj IZS), nujno potreben.

 Naj na koncu dodam še ščepec podrobnosti, ki se bolj tičejo klubske scene pri nas. Vsi klubi, ki so minuli sezoni nastopali pod okriljem IZS so samo za njeno delovanje plačali po 450 €. Ker skupščine že več kot leto ni bilo in posledično tudi ne finančnega poročila lahko le sklepamo, kam je šel NAŠ denar. Sprašujemo se kje je sedaj tista transparentnost, ki jo je obljubljal g. Urbanija ob svoji kandidaturi, kje je obljubljeni denar, in še posebej, kje je temeljni dokument delovanja društev, statut, do katerega nihče ni prišel v več kot enem letu.

Samo registrirani uporabniki lahko dodajajo komentarje. V kolikor ste že registrirani, se prijavite v sistem.

Powered by AkoComment!